Kaj pomeni klicati Gospodovo ime?

Ali je dovolj, da Jezusa prosim za pomoč in rečem, da mu zaupam? Da kličem njegovo ime? Bom rešen — je res tako preprosto?

Takšna vprašanja se nam porajajo ali nam jih zastavljajo drugi, ko preberemo naslednjo vrstico ali vrstice, podobne spodnji.

( Romans 10:13 )

Pomen zgornje vrstice je nekoliko drugačen in ga je mogoče napačno razumeti, če ga iztrgamo iz sobesedila. Apostol Pavel je to vrstico zapisal, da bi poudaril, da je odrešenje na voljo vsakomur — Judu ali poganu —, ki iskreno kliče Jezusa Kristusa na pomoč in mu zaupa.

Tu je opozorilo pred praznimi besedami, ki ne izvirajo iz prepričanja našega srca.

( Matthew 7:21-23 )

Lahko vse življenje živimo kot »kristjani« in nas Jezus vseeno zavrne. Kaj torej v resnici pomeni verovati vanj in ne biti zavrnjen? Kaj pravzaprav pomeni ljubiti Jezusa, hoditi za njim ali mu zaupati? V vsakdanjem življenju težko popolnoma zaupamo nekomu, če poznamo le njegovo ime in nič več.

Začnimo s tem, da resnično razumemo, kdo je Jezus, kaj pomeni verovati, da je Mesija, in kaj pomeni hoditi za njim na resničen, živ način.

Mnogi med nami imamo svojo osebno podobo Jezusa — oblikovano s tem, kar smo slišali, videli ali si predstavljali. Nekateri si ga predstavljajo kot milo, skoraj nezemeljsko postavo s cerkvenih ikon; drugi pomislijo na nedoločeno ali abstraktno osebo, ki ji je preprosto ime Jezus; spet drugi vidijo moža, pribitega na križ — ali pa nekaj povsem drugega.

Za Jude ima priznanje Jezusa za Mesija globok pomen, saj poznajo zgodovino, prerokbe in pričakovanja, povezana z Mesijevo vlogo v njihovem življenju in v svetu. Za nekoga, ki ni podkovan v teologiji, pa lahko besede »Verujem v Jezusa« ali »Verujem, da je Mesija« včasih postanejo le prazne besede — izrečene, ne da bi razumel, kaj te besede v resnici pomenijo.

Zlahka trdimo, da verujemo, ne da bi razumeli, toda resnična vera nas kliče, da gremo globlje — da spoznamo Jezusa takšnega, kakršen v resnici je, ne le kot podobo ali zamisel.

Jezus sam nam pove, kaj v resnici pomeni hoditi za njim in mu služiti. Poklicani smo, da spoznamo, da je Jezus ljubezen — in da vidimo njegovo navzočnost v svojem vsakdanjem življenju, tudi prav v tem trenutku. Vabljeni smo, da vidimo Jezusa v ljudeh okoli sebe, da jih ljubimo, kakor bi ljubili njega, in jim pomagamo, kakor bi želeli pomagati njemu.

( John 13:34-35 )

( John 15:9 )

Hoditi za Jezusom pomeni manj misliti nase in več na druge in njihove potrebe. Ne gre za zunanji videz — niti zgolj za obiskovanje nedeljskih bogoslužij. Jezus nas svari, naj Bogu ne služimo le z ustnicami in ga častimo z besedami, medtem ko je naše srce daleč od njega.

( Matthew 25:35-40 )

Ne bodimo kakor tisti, ki so Jezusa križali. Pisma so poznali veliko bolje kot večina od nas; poglobljeno so jih preučevali. Vendar jim je ušlo bistvo vsega — niso razumeli, da večno življenje ne prihaja zgolj iz poznavanja Pisem, ampak iz poznavanja tistega, na katerega Pisma kažejo: Jezusa, Mesija.

( John 5:39-40 )

Kaj pomeni hoditi za Jezusom in ga ljubiti

Hoditi za Jezusom ne pomeni le, da ga občudujemo od daleč; pomeni hoditi po poti, po kateri je hodil on, s srcem, ki ga je oblikovalo njegovo srce. Ljubiti Jezusa pomeni odsevati njegovega duha — biti ponižen, služiti drugim in ljubiti, tudi ko nas to nekaj stane.

Jezus se je ponižal nad vse predstave. Čeprav je Kralj kraljev, je pokleknil, da bi umil noge svojim učencem. Pokazal nam je, da veličina v Božjem kraljestvu ni v tem, da smo povišani, temveč v tem, da se ponižamo, da bi dvignili druge.

Hoditi za njim pomeni odložiti ponos in sebično častihlepnost ter vzeti v roke brisačo služenja, prav kakor je storil on.

( John 13:14-15 )

( Matthew 20:26-28 )

Ljubiti Jezusa pomeni tudi ljubiti druge — ne le tiste, ki jih je lahko ljubiti, ampak tudi tiste, ki nas prizadenejo, izdajo ali nas ne razumejo. Jezus je odpustil tistim, ki so ga križali, ko je prosil svojega Očeta, naj jim odpusti. Če ga resnično ljubimo, moramo enako usmiljenje in odpuščanje izkazovati ljudem okoli sebe.

( Luke 23:34 )

( John 13:34 )

Razumeti, kdo je Jezus

Verovati v Jezusa ne pomeni zgolj verjeti, da je nekoč živel na zemlji. Pomeni prepoznati vso slavo tega, kdo je:

• Jezus je obstajal, preden je bil svet. On je večna Božja Beseda, po kateri je bilo ustvarjeno vse.
• Svet je nastal po njem. Vsaka gora, vsak ocean, vsak naš dih nosi njegove prstne odtise.
• Prišel je iz nebes, se oblekel v človeško meso in živel med nami — popolnoma Bog in popolnoma človek —, da bi hodil z nami, nas učil in nas nazadnje rešil.

( John 1:1-3 )

( Colossians 1:16-17 )

( John 1:14 )

Čeprav Jezus ni nikoli grešil, je prostovoljno šel na križ, da bi nosil kazen za naše grehe. Trpel je in umrl namesto nas, da bi nam, ki smo krivi, bilo odpuščeno in bi imeli večno življenje z njim.

( 2 Corinthians 5:21 )

( 1 Corinthians 15:3-4 )

Toda smrt ga ni mogla zadržati. Jezus je vstal od mrtvih, ne kot duh ali spomin, temveč v svojem fizičnem, poveličanem telesu. Njegovo vstajenje je razbilo verige smrti in strlo Satanovo moč.

( Revelation 1:18 )

( Hebrews 2:14 )

Ker on živi, bomo živeli tudi mi. Njegova zmaga je zdaj naše upanje, naša dediščina in naša prihodnost. Hoditi za Jezusom pomeni verjeti v to z vsem srcem — in vsak dan živeti v njeni luči.